STANDARD EN ISO 14122
Standard ISO 14122 je mednarodni standard, ki se kot celota uporablja za stacionarne in mobilne stroje, kjer je potreben fiksni način dostopa. Standard določa splošne zahteve za dostop do stacionarnih strojev in smernice glede pravilne izbire načina dostopa, kadar obvezni dostop ni mogoč neposredno s tal ali površja. Standard je razdeljen v 4 dele:
EN ISO 14122-1:2016
Varnost strojev - Stalni dostopi do strojev - 1. del: Izbira stalnega dostopa in splošne zahteve za dostop
EN ISO 14122-2:2016
Varnost strojev - Stalni dostopi do strojev - 2. del: Delovne ploščadi in podesti
EN ISO 14122-3:2016
Varnost strojev - Stalni dostopi do strojev - 3. del: Stopnice, stopničaste lestve in varovalne ograje
EN ISO 14122-4:2016
Varnost strojev - Stalni dostopi do strojev - 4. del: Fiksne lestve
STANDARD EN 1090
Standard EN 1090 je evropski harmoniziran standard, ki obravnava projektiranje in proizvodnjo nosilnih sestavnih delov in konstrukcij, izdelanih iz jekla ali aluminija. Standard je od leta 2014 obvezen v skladu z uredbo Evropske unije na celotnem področju EU in določa pravila za pridobitev FPC certifikata ter pravice za CE-označevanje jeklenih konstrukcij.
Standard sestavljajo 3 deli:
EN 1090-1: Izvedba jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij – 1. del: Zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcij
Ta del določa:
- zahteve za ugotavljanje skladnosti notranje kontrole proizvodnje (proizvodnih procesov, proizvodnih zmogljivosti, delovanja sistema notranje kontrole proizvodnje),
- zahteve za ugotavljanje skladnosti sestavnih delov konstrukcije (serijske ali neserijske proizvodnje),
- pogoje za izdajo FPC certifikata vključno z oznako CE.
EN 1090-2: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 2. del: Tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij
Ta del določa tehnične zahteve za izvedbo jeklenih konstrukcij, da bi se zagotovila zadostna raven mehanske odpornosti in stabilnosti, uporabnosti ter trajnosti.
EN 1090-3: Izvedba jeklenih in aluminijastih konstrukcij - 3. del: Tehnične zahteve za aluminijaste konstrukcije.
Ta del določa tehnične zahteve za izvedbo aluminijastih konstrukcij.
V tehnični dokumentaciji izdelka (certifikat, izjave, proizvodna dokumentacija) proizvajalec vedno navaja verzijo standarda, po kateri je bil izdelek izdelan in certificiran. Za slovensko tržišče se uporablja slovenski naziv evropskega standarda, tako da se pred izvirno oznako privzetega standarda doda kratica SIST (slovenski standard).
CERTIFIKAT FPC (Factory Production Control)
Certifikat o kontroli proizvodnje (FPC) je uradni dokument, ki potrjuje skladnosti sistema kontrole proizvodnje v podjetju s standardom EN 1090-1 in ga podjetju lahko podeli samo pooblaščen certifikacijski organ. Za proizvajalce, ki želijo dobavljati kovinske konstrukcije in sestavne dele kovinskih konstrukcij na evropski trg je pridobitev certifikata FPC obvezna. Šele na osnovi pridobljenega certifikata lahko proizvajalec svoj izdelek označi s CE znakom in zanj izda Izjavo o lastnostih.
Kako podjetje pridobi certifikat FPC?
Podjetje pri priglašenem organu za certificiranje vložiti zahtevek za pridobitev certifikata (FPC). Priglašeni organ najprej izvede preverjanje proizvodnega obrata in sistema notranje kontrole proizvodnje ter po potrebi pripravi seznam zahtevanih izboljšav. Za pridobitev certifikata mora proizvajalec vpeljati, izvajati in dokumentirati notranjo kontrolo proizvodnje v skladu z normativi standarda EN 1090-1 ter dodatnimi pogoji iz standarda SIST EN 1090-2 (za jeklene konstrukcije) oziroma SIST EN 1090-3 (za aluminijaste konstrukcije).
Pridobitev certifikata FPC proizvajalca obvezuje, da sistem kontrole v proizvodnji izvaja v skladu s predpisanimi standardi in tehničnimi specifikacijami. Dolžnost pooblaščenega certifikacijskega organa pa je, da izvaja redni nadzor in ocenjevanje sistema kontrole proizvodnje v certificiranem podjetju.
IZJAVA O LASTNOSTIH
Po pridobitvi certifikata FPC proizvajalec pridobi pravico, da za svoj izdelek izda Izjavo o lastnostih in namesti oznako CE ter s tem izkazuje skladnost proizvoda.
Izjava o lastnostih mora vključevati naslednje podatke:
- ime in naslov proizvajalca,
- serijsko številko izdelka,
- tip izdelka ali klasifikacijsko oznako tipa proizvoda,
- namen uporabe,
- predpisan sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti,
- seznam uredb in standardov, ki jim izdelek ustreza,
- identifikacijo podpisnika proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika,
- certifikacijski organ in oznako priglasitve,
- kraj in datum izjave.
DOLŽNOSTI PROIZVAJALCA JEKLENIH KONSTRUKCIJ
Dolžnost proizvajalca je, da jeklene konstrukcije in vse njihove sestavne dele, izdela v skladu s standardi in predpisano tehnično dokumentacijo. Poskrbeti mora za kontrolo postopkov v procesu proizvodnje ter kontrolo končnega izdelka.
Proizvajalec za izdelek pripravi dokumentacijo, ki dokazuje skladnost z zahtevami standarda EN 1090. Dokumentacija mora med drugim vsebovati:
- tehnične skice sestavnih delov konstrukcije,
- statični preračun sestava in sestavnih delov (se hrani pri proizvajalcu),
- sledljivost uporabljenih materialov,
- sledljivost proizvodnih postopkov (dokumentirani varilni postopki, certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca),
- navodila za varno uporabo in vzdrževanje izdelka,
- garancijsko izjavo,
- Izjavo o lastnostih z oznako CE.
Dolžnost proizvajalca je tudi, da na vidno mesto na pohodni konstrukciji namestiti identifikacijsko tablico izdelka, ki mora vsebovati vse podatke zahtevane v standardu: naziv izdelka, serijsko številko, leto izdelave, oznako CE, uporabljene standarde.
KAJ TO POMENI ZA UPORABNIKA OPREME?
Zakaj cenejša izbira ni vedno najboljša?
Odločitev o tem, katerega proizvajalca opreme izbrati, je lahko težka, saj je ponudnikov veliko. Velikokrat je odločilen dejavnik ravno nižja cena izdelka, čeprav to pogosto prinaša slabšo kvaliteto. S cenejšo izbiro boste mogoče dobili podest, ki bo ustrezal minimalnim zahtevam standardov, vprašanje pa, če bo izpolnil tudi vaša pričakovanja. Pomislite na to, da pohodno konstrukcijo nameščate za daljše časovno obdobje in jo boste po vsej verjetnosti vi, kot tudi vaši sodelavci in obiskovalci pogosto uporabljali. Zato je pomembno, da se na njej počutite »VARNO«.
Ko se odločate za nakup, se morate prepričati, da vam ponudnik nudi tudi zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje skladnost konstrukcije s standardi in omogoča pridobitev uporabnega dovoljenja. Če je dokumentacija pomanjkljiva, jo boste morali pridobivati naknadno, kar predstavlja dodatne stroške in delo. Obstaja možnost, da zaradi neustrezne izdelave ter pomanjkljive sledljivosti postopkov in materialov, za vaš objekt uporabnega dovoljenja ne boste dobili.
Primerjava podesta Škrlj s podestom drugega proizvajalca:
| PODEST DRUGEGA PROIZVAJALCA | PODEST ŠKRLJ |
 |
 |
| Demontažno vpetje ograje na podest je manj stabilno. Taka ograja je manj toga na stranske obremenitve in pri naslanjanju na ograjo uporabniku ne daje občutka sigurnosti. | Ograjni sistem Škrlj je mnogo bolj tog. Stebrički ograje so varjeni na stranico podesta. Spoji med stebričkom ograje in prečnimi cevmi so prav tako varjeni. Nihanje ograje pri stranskih obremenitvah je minimalno, kar daje uporabniku občutek varnosti in sigurnosti pri uporabi podesta. |
| Demontažna ograja zahteva več časa pri sestavljanju podesta na končni lokaciji. |
Hitro sestavljiv sistem podestov Škrlj. Podeste dobavimo v izdelanih segmentih – že sestavljen sklop vodil, ojačitev, pohodnih rešetk in ograje. Segmente postavimo na nosilce, sestavimo po oštevilčenem seznamu in privijačimo skupaj.
|
| Prekinjena ograja – nezaščiteni predeli med posameznimi segmenti ograje. | Neprekinjena vzdolžna povezava po celotni dolžini daje ograji trdnost. Prijemalni del ograje je iz močnejšega cevnega profila. Takšna izvedba ograje je pri podestih Škrlj standardna. |
|
Dostop na podest z lestve (brez hrbtne zaščite) je za uporabnika nevaren. Zaščitna veriga v območju dostopa na podest ne more enakovredno nadomestiti ograje. Standard zahteva togo ograjo.
|
Takšnih rešitev pri podestih Škrlj ne ponujamo. |
| Standard zahteva, da se pohodna pločevina (rešetka) pri hoji ne upogiba več kot 4 mm. Pri pločevinasti rešetki širine več kot 150 mm je to težko doseči. |
Pohodne pločevine podestov Škrlj so široke 150 mm. Oseba pri hoji tako vsakič stopi vsaj na dve sosednji rešetki. S tem se faktor upogibanja močno zmanjša.
|
